Funny, though: ko smo bili mi otroci (no, niti tako star nisem!) smo dejansko imeli domače številke od nekaterih svojih sošolcev, se kdaj poklicali in kar je še več, šli do njega ali nje domov, fizično pozvonili na zvonec ... in .. ta-daa, počeli nekaj skupaj.
(Ok, saj smo bili tudi mi povsem navdušeni nad računalniki in smo viseli pri sošolcih, ki so jih ravno takrat dobili (486-ke ali celo prve pentiume), a starši so vsaj imeli toliko moči (/nadzora/volje/želje), da so nas po nekem času spodili dol s kompjutra.)No, pa da ne bom utrujal in moraliziral: spodaj slika in povezava do tega, kar sem dejansko želel objaviti in napisati oz. deliti s svetom.
Objave
translator
Ni komentarjev:
Objavite komentar