torek, 12. januar 2010

Smo že "dons"

Oj, še ena današnja objava - I'm on a roll! Aja, upsi - je že dons.
  (A se je kdo kdaj spraševal o sistemu, po kateremu se določa noč in dan? Meni se zdi (pa še par je takih), da je: a) isti dan do takrat, ko greš spat ali pa b) dokler se noč ne prevesi v dan ... Nočne sence se poslavljajo v dan, v megli nad vodo star mlin ... //Vlado Kreslin, Tvoje jutro// Opcija je še, ko se večina ljudi v krogu odloči, da je Nov dan. (cca. od 3h do 5h ponoči)
  Seveda ta pravila ne veljajo, ko je Novo leto ali kaj podobno zloveščega in insulin-sladkega.
  Podobno je z rojstnim dnevom: odvisno, koliko si star, bi rekel ... in kako ga praznuješ. Če ga sam in greš pred polnočjo spat, potem je res vseeno in je "jutri" pač, ko se zbudiš. Če si sredi noro hude žurke, potem ti bodisi a) je vseeno ali b) ti pridejo čestitat vsi in poljubčkat in dat darila ali pa se zaustavi muzika in zaželi ali pa se razreže torta, itd.
  A vendar: z Božičem, moraš priznati, dragi bralec ali bralka, da je druga pesem. Kajti, ko si kot otrok zaspal pred vrati svoje sobe, čakajoč Božička oz. Dedka mraza (za nas, ki smo še iz tistih časov "srečnega" post-socialističnega obdobja), si vedel, z gotovostjo zvezde, ki gori in sprošča megameganečesa Joulov oz. Wattov energije, da bo prišel ponoči. Ni bilo važno, kdaj. Enkrat med zdaj in zjutraj. To je držalo kot pribito. (In vedno je prišel, Ko si spal ... Kako je vedel?)
  Čas ... Tempus fugit, pravijo. Einstein je malce zavil v druge črke. Ampak vsi vemo: čas z ljubljeno osebo ali v družbi dobrih in dragih ti ljudi mine, kot bi trenil.
  Medtem, ko ... sredi pouka _______ (vstavi poljuben predmet, ki ti gre na živce) ali v vrsti za __________ (nekaj, kar rabiš, pa je ne moreš kar tako zapustiti) ali ko rečeš nekaj neumnega pri Njenih /njegovih starših ob prvem obisku ... se pa vleče in vleče in vleče in vleče. Hecno, ne?
Kakšen komentar?

Ni komentarjev: