petek, 27. marec 2009

Dvoživke na Večni poti

Ojla!

Tukajle nekaj utrinkov z reševanja dvoživk, ki jih vsako leto masakrirajo avtomobili na cestah in poteh po Sloveniji. Slike posnete na oz. ob Večni poti (pod Rožnikom, pri ljubljanskem Zoo-ju).

Sicer več informacij dobite lahko na blogu dvoživk na Večni poti (link: Dvoživke na Večni), pa tudi na spletni strani Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije (Societas herpetologica Slovenica) ter drugih straneh ("poscrollaj" na dno objave).

Zakaj prenašati dvoživke? ... Ker jedo in so jedene, torej so del ekosistema, so zaščitena skupina (vse vrste) v Sloveniji (z evropsko oz. slovensko zakonodajo), ker so, poleg črnih točk dodatno ogrožene še ali predvsem zaradi izginjanja zanje primernih habitatov (mlake, mokrišča, stoječe ali počasi tekoče sladke vode, ..., mokri travniki, gozd, ...). Problematični so predvsem (s)prehodi med mestom prezimovanja oz. zimskega mirovanja in mrestišči. Spomladi se namreč odpravijo na parjenje v vode, nekatere dvoživke se nato vrnejo v gozdne habitate, nekatere ostanejo v vodi; druga velika selitev pa sledi jeseni, ko se generacija mladih odpravlja v gozd.

Ko prideš prepozno ...
Mali 'krastaček' (Bufo bufo)
Opozorilna tabla in nalepka na malih belih koških, v katerih so informacijske zloženke (pritrjene na znak ob parkirišču nasproti Zoo-ja)
Projekt (delno?) financira Mestna občina Ljubljana, MOL.
//privzeto s strani Dvoživke na Večni poti.

četrtek, 12. marec 2009

Zakaj pri nas ni superjunakov?

Hej.

Ne bom izgubljal časa (ironično, časa, pišem pa "internetni dnevnik") z pisanjem o tem, zakaj že toliko časa nisem pisal, ampak kar direktno:

Danes sem na poti domov razmišljal o tem, zakaj v Sloveniji nekako nimamo tendence superjunakov. Dobro, Peter Klepec, ..., ampak nobenih letečih superjunakov. In potem sem si poskušal, na kolesarski poti, sredi ničesar z nekaj drevesi, zamisliti, kako bi v tem millieu-ju izgledal Spider-man. Patetično.
Lahko bi vrgel/ustrelil mrežo na eno drevo, ampak res mu ne bi pomagalo, ker ni ničesar višjega - kvečjemu naslednje drevo, ki je še nižje, ali pa hiša (ki je nižja od obeh dreves). Kaj manjka? Nimamo enega huge mesta, polnega zlikovcev in visokih stolpnic (ki so tako prikladne za reševanje ljudi, ko se vržejo dol). Velemesto je tudi predpogoj, da lahko super-zlobnež drži na primer ... avtobus, poln ljudi nad svojo glavo ali pa poskrbi, da bo definitivno treščil vlak iz nedokončanega tira in ga bo superjunak moral reševati (in bo zlikovec medtem ... muahaha!!.. ropal banko).

(Mislite, da si Batman, ko si takoel zvečer ogleduje Gotham, misli: "Uuu, me prav zanima, s katere stolpnice se bom mogu danes vreči, da bom lahko razprl svoja nova krila ali pa uporabil pas z netopirčkom in vrvico?!")
Velemesto je tudi idealna lokacija, če hočeš bit "nihče". Clark Kent (ie, Superman) si da dol očala in obleko, da postane Superman ... in ko izgine, se nihče ne sprašuje, kam je šel. Vedno je nek beden izgovor tipa: "Joj, sem šel po Hot-dog.. KAJ? GOREČA stoplnica? In Superman je bil tu? Aaauh.. Vedno ga zamudim!" Tudi Petra Parkerja čudežno skoraj nihče ne posumi, kako da je vedno zraven, ko je tam tudi Spider-man, ampak nikoli ju nihče ne vidi skupaj.
Sedaj si pa zamislite tipično slovensko vasico ... x = manj kot 50 hiš, vsi poznajo vse.. Če bi imeli Supermena, bi garant vsi takoj vedeli. (Franci Lojzetu: "Ja! Sem gledu njegovo bajto, kuko še vedno ni popravu tistga odtoka, pa pogledam stran, ti, pol pa spet takoj nazaj, pa not luči pa on doma! Ti, pa prej nobenga nikjer, ti pravm!"
Sploh pa ga ne bi spustili iz vajeti, ko bi enkrat ugotovili za Janezovo temno skrivnost: Francki bi mačko rešval z drevesa, Lojzetu bi en, dva, tri zoral njivo, cerkven zvonik bi lahko od uzunej v eni uri poštihal, brez lestve in odra, ... Pa še vsi v vasi bi se onim iz sosednje hvalil, kuko da je tlele "fletn, k mamo pa superjunaka! A vi ga pa nimate? Ja, revše, no."

Tudi zato se veliko bolj splača biti v velemestu - tam je vsaj stalno kaj za delat, če si superjunak. No, razen, če si dolenjski superman, teh je pa tudi pri nas (in povsod drugod z bogato pivsko tradicijo) veliko.