Scaremongering in public debates

Word of the day: scaremongering.

scare·mon·ger (skâr′mŭng′gər, -mŏng′-) n.

One who spreads frightening rumors; an alarmist.

---

scare′mon′ger·ing n.   (from: the Free Dictionary.)

Example of usage: 

"The leaders of the local protest group spent a significant amount of efforts to galvanise local opposition, using rhetoric which pro-development stakeholders might call ‘scaremongering’ (it should be pointed out that we noted comparable ‘scaremongering’ tactics coming from a developer; Borders Biofuel first tried to ‘sell’ their fast pyrolysis plant in Wales on the basis of new  employment, but when public opposition became stronger, they began to argue that jobs in the existing sawmill were likely to disappear if the proposal was not accepted).
  It would be hard to prove that the initiators of the local protest do not fully believe their own rhetoric when they start off, but as they learn about the novel technology, these protest leaders must review this list of potential impacts and decide which ones are more ‘scientifically robust’ and/or more consistent with planning  regulations, thus providing more powerful arguments in the formal planning debate.
  However, these arguments may not be as powerful in the continued harnessing of public support to put pressure on elected local councillors. These leaders may thus end up in a situation where they are singing from two different hymn sheets." (van der Horst, 2007: 2711)



van der Horst, D. (2007). NIMBY or not? Exploring the relevance of location and the politics of voiced opinions in renewable energy siting controversies. Energy policy, 35(5), 2705-2714.

http://dx.doi.org/10.1016/j.enpol.2006.12.012

There you go.

Wind farms and Birds - EU study and Slovenia's Volovja reber

  Whoo-ey!
EU document available here.

Newest EC document provides a thorough overview on Wind farms and birds.

Via Tomaz J. from email message to a news-list.

EU document available here.

Volovja reber - Pokrajina, ki bi lahko postala narodni park

"Elektrarna Senožeška brda, če bo zgrajena, kot je načrtovana, bo v petnajstih letih dobila okoli 150 milijonov evrov subvencij, kar pomeni, da bo morala vsaka družina v Sloveniji prispevati 200 evrov.
Pogovarjamo se o res velikih številkah, nekdo pa bo obogatel, ker so subvencije nerazumno visoke."

In pred tem:
"Velik del tega zneska pa prispevamo davkoplacevalci. Ocenjujemo, da so spodbude previsoke in bi lahko z denarjem, ki gre za subvencioniranje vetrnih elektrarn, naredili v tem trenutku več koristi za zmanjševanje CO2, če bi ga vlagali drugam. Na primer v energetsko sanacijo stavb, izolacije, zamenjavo oken. Ko bo to narejeno, pridejo na vrsto tudi vetrnice. Ta trenutek pa ta denar ni gospodarno porabljen."

Vir: Petrovec (2013). Pokrajina, ki bi lahko postala narodni park. Tomaz Jancar o boju za Volovjo reber in njenih lepotah. Nedeljski Dnevnik, 23. 10. 2013, Str. 10.

'Ne vem, zakaj Hrvatje znajo prodajati nacionalne parke, Slovenci pa ne.' 

 Kaj vse ponuja Volovja reber
"Ce pridete na Volovjo reber ali Gure, kot se ji reče po domače, vam seže pogled na kvarnerske otoke vse do Paga. Ljubitelji ptic bodo videli tam pestrost živalskih vrst, ki je med največjimi v državi. Na Volovji rebri živijo vse velike zveri, ki jih imamo v Sloveniji, in to najbolj zdrave populacije. Risi volkovi, medvedi. Velika je tudi raznolikost rastlinskih vrst."

O laikih, "lifestyle-u" ptic in ekonomskem smislu vetrnih elektrarn

Gasper, tole se strinjam: "da se tovrstne investicije delajo cim bolj javno, da se kar se da najvec vé kdo pije in kdo placa."

  Volovja reber: ko pravis 'Do zdaj me se nihce ni preprical, da bo par vetrnic na Volovji Rebri oz. drugje na primorskem blazno vplivalo na naravno okolje. Tisti argumenti o pticih, ki bojo morali zaradi par vetrnic totalno spremenit svoj lifestyle, se mi zdijo bolj buce kot pa kej drugega.'
Ja, sej. Zdijo.

Dve stvari sta pomembni, v mojem pogledu, pri vsej sagi z Volovjo rebrijo:
  a) dejanski vpliv na krajino, na lokalno bioto in na poembne in zascitene vrste ptic (ki tam lovijo, letijo in v blizini vzgajajo potomce, beri zgoraj)
  b) BOLJ KOT TO, pa je pomembno, da se je s tem primerom zaustavila blaznost postavljanja vsepovprek. Ker se je Elektroprimoska toliko casa dajala s tem primerom, so se morda drugi investitorji (in obcine) ustrasli. Kar je dobro, v smislu, da bi lahko do sedaj imeli precej "degradiranega" okolja iz znj novih vetrnic, ki bi stale naokoli.
  Torej, ne da sem proti "napredku", ampak fino je, da se je vgradil pomislek v cel proces.
In vzpostavil legalni oz. sodni precedens, na katerega se lahko sklicujejo bodoci '-varstveniki'.

Kar se tice argumentov: ... vedno je tezko, biologu govorit 'navadnim' ljudem. In to velja verjetno za vsako stroko: pogovori med strokovanjaki in laiki so ... se lahko zakljucijo v floskulah. Ker jaz ti takoj recem, lej, nisem kemik in to je res stvar kemikov. In se bos strinjal, ker npr. ves, da nisem kemik in ker je kemija specificna znanstvena disciplina.
  No, z biologijo je, ceprav je prav tako znanstvena disciplina, drugace: vsi smo zivi (ja, ja, tud vsi smo iz "kemije"). Ampak, ker je biologija (in podaljsek oz. sestricna ekologija) veda o zivem in interakcijah z nezivim okoljem, ima vsak neko mnenje. Vsakemu se zdi, da nekaj vé. In je res.
  Moj oci vé nekaj o cebelah. Samo ni pa cebelar. Pa tudi ni entomolog, ki bi se specializiral preko let samo na cebelah. Torej, kot jaz vem nekaj o kemiji, ne morem govorit o L-kiralnih aminokislinah na nivoju (in s kompetenco), ki jo ima diplomirani kemik, se vec, kak doktor, ki je na tej temi delal doktorat.
Govorit, da bodo ptice...

(kere, tocno? Katere vrste so tam, katere so zascitene oz. katere so bolj naravovarstveno pomembne kot druge, recimo po definicijah evropske unije? So prisotne v razlicnih stevilkah preko let, preko enega leta? Katere ptice prezimujejo, katere so 'stalnice', katere samo preletijo podrocje? Kaj pa druge zivalske (in rastlinske!) vrste?)

... spremenile "lifestyle" in svojo smer leta, v smislu 'kva, sej so se mogle ze prej prilagajat', ... to je laicno posplosevanje.

Recimo en aspekt, o katerem nismo govorili zgoraj (vsi mi), je obodna hitrost elipse (glej spodaj). Ptice roparice, ki so K-strategi (kratek odgovor na Yahoo.Answers ali daljsa razlaga na Wikipediji), in ki imajo torej manjse stevilo potomcev (prim. 6 z nekaj tisoc od rib ali zuzelk) in zavzemajo vecji teritorij, so na vrhu prehranjevalne verige... Njih nihce ne napada. Torej, tudi ne pricakujejo nevarnosti od zgoraj (OK, drzi za najvecje ptice roparice kot so morda orli ali jastrebi, ki so prisotni na Volovji rebri in o katerih je tukaj govora). Njih lazje zadene rotor vetrnice. In tudi v literaturi je moc zaslediti prevladujoce prepricanje, da so kadavri vecjih ptic lazje najdeni s strani raziskovalcev (in traja dlje casa, preden jih kak mrhovinar odvlece ali preprosto, poje).

Pozornost velja nameniti tudi tehnicnim specifikacijah in ucinkovitosti.
  Vecina vetrnic ima podane minimalne, optimalne in ne-vec-delujoce vetrne hitrost, ki se gibljejo ponavadi med 3 in 4 m/s (cut-in speed), okoli 13.5 (optimum) in do 20-25 m/s (cut-out speed). To je podatek za 2 MW vetrnico podjetja Vestas za majhne in srednje vertne pogoje (V90-2.0 MW GridStreamer™) (1) s premerom d=90m.
  Hecno, vetrni potencijal po Sloveniji ni bas ne vem kaj. Pac nismo Danska, NISMO na obali Severnega morja ali na njegovi sredi in tako pac je. Imamo veter v sunkih, ki je tretji problem.
Ce primerjamo zgornje hitrosti s pregledom potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije (povezava, 2), pridemo do tega, da se na najboljsih lokacijah veter giblje med minimalno hitrostjo, potrebno za obratovanje vrtnic in med optimumom, torej se gibljemo v sub-optimalnih pogojih delovanja.
  To pomeni tudi, da energetski izkoristki na vetrnico (2 MW, 1.8 MW, kolikor koli ze kW) ne bodo taksni, kot jih promovira a) brosura, b) investitor, c) ime vertnice.

Tretji problem je dobava in ne-kostantnost dobave elektricne energije s stalisca distributerjev elektrike in s stalisca drzave oz. obcin. Z to se pojavi problem peak-hours, ur, ko je veliko povprasevanja po elektriki (zjutraj, zgodaj zvecer) in loceno ali povezano s tem (priznam, si se nisem cisto na jasnem, kako to deluje), problem odkupnih cen.
Zaradi perspektivnosti (razvoj tehnologije, izčrpanje fosilnih virov) države, tudi Slovenija, podpirajo izgradnjo VE. Pri nas velja sistem zagotovljenih odkupnih cen. Na strani "Center za podpore Borzen" najdete podatke o sedanjih odkupnih cenah. Za VE je zagotovljena odkupna cena 95 €/MWh, kar je precej več kot trenutna tržna cena, ki je okoli 50 €/MWh. Dejansko je tržna vrednost vetrne energije še nižja, saj navedena cena velja za neprekinjeno dobavo, česar pa VE ne morejo zagotoviti. Vir (2).

(1) http://www.vestas.com/en/wind-power-plants/procurement/turbine-overview/v90-1.8/2.0-mw-gridstreamer™.aspx#/vestas-univers
Za brosure, tukajle: http://www.vestas.com/en/media/brochures.aspx
(2): Gospod M.T. iz IJS-ja mi je predlagal dokument in povezavo na Wikipedijo, tukajle.
Prav tako mi je napisal tele vrstice:
"Na vprašanje VE na Volovji rebri da ali ne je moj odgovor bil tedaj in je sedaj: če pričakujemo okoljsko škodo (minus) in ker VE itak niso gospodarne, potem ni razloga, da bi jih silili "v vsako vas" oz. na vsak hrib.
Je pa smiselno sodelovati pri tem gibanju, za vzorec. To zaradi tega, ker Slovenija ni posebno ugodna s stališča vetrne energije; naj gredo naprej drugi."

Toliko na kratko o argumentih. Kaj vec pa drugic oz. v kaki literaturi.

Eking out

Wau, every now and then, some new words and their combinations enter my vision.
Today, it is eke out, as in:

Installing an incredible 8.4 GW in the fourth quarter in anticipation of the expiration of the PTC, the US installed 13,124 MW, eking out China, which at 12,960 MW had its lowest level of installations since 2008. [link to GWEC]

eke out

vb (tr, adverb)

1. to make (a supply) last, esp by frugal use they eked out what little food was left

2. to support (existence) with difficulty and effort

3. to add to (something insufficient), esp with effort to eke out an income with evening work

 

Totally copied from Free Online dictionary (here).