Gasper, tole se strinjam: "da se tovrstne investicije delajo cim bolj javno, da se kar se da najvec vé kdo pije in kdo placa."
Volovja reber: ko pravis
'Do zdaj me se nihce ni preprical, da bo par vetrnic na Volovji Rebri oz. drugje na primorskem blazno vplivalo na naravno okolje. Tisti argumenti o pticih, ki bojo morali zaradi par vetrnic totalno spremenit svoj lifestyle, se mi zdijo bolj buce kot pa kej drugega.'
Ja, sej. Zdijo.
Dve stvari sta pomembni, v mojem pogledu, pri vsej sagi z Volovjo rebrijo:
a) dejanski vpliv na krajino, na lokalno bioto in na poembne in zascitene vrste ptic (ki tam lovijo, letijo in v blizini vzgajajo potomce, beri zgoraj)
b) BOLJ KOT TO, pa je pomembno, da se je s tem primerom zaustavila blaznost postavljanja vsepovprek. Ker se je Elektroprimoska toliko casa dajala s tem primerom, so se morda drugi investitorji (in obcine) ustrasli. Kar je dobro, v smislu, da bi lahko do sedaj imeli precej "degradiranega" okolja iz znj novih vetrnic, ki bi stale naokoli.
Torej, ne da sem proti "napredku", ampak fino je, da se je vgradil pomislek v cel proces.
In vzpostavil legalni oz. sodni precedens, na katerega se lahko sklicujejo bodoci '-varstveniki'.
Kar se tice argumentov: ... vedno je tezko, biologu govorit 'navadnim' ljudem. In to velja verjetno za vsako stroko: pogovori med strokovanjaki in laiki so ... se lahko zakljucijo v floskulah. Ker jaz ti takoj recem, lej, nisem kemik in to je res stvar kemikov. In se bos strinjal, ker npr. ves, da nisem kemik in ker je kemija specificna znanstvena disciplina.
No, z biologijo je, ceprav je prav tako znanstvena disciplina, drugace: vsi smo zivi (ja, ja, tud vsi smo iz "kemije"). Ampak, ker je biologija (in podaljsek oz. sestricna ekologija) veda o zivem in interakcijah z nezivim okoljem, ima vsak neko mnenje. Vsakemu se zdi, da nekaj vé. In je res.
Moj oci vé nekaj o cebelah. Samo ni pa cebelar. Pa tudi ni entomolog, ki bi se specializiral preko let samo na cebelah. Torej, kot jaz vem nekaj o kemiji, ne morem govorit o L-kiralnih aminokislinah na nivoju (in s kompetenco), ki jo ima diplomirani kemik, se vec, kak doktor, ki je na tej temi delal doktorat.
Govorit, da bodo ptice...
(kere, tocno? Katere vrste so tam, katere so zascitene oz. katere so bolj naravovarstveno pomembne kot druge, recimo po definicijah evropske unije? So prisotne v razlicnih stevilkah preko let, preko enega leta? Katere ptice prezimujejo, katere so 'stalnice', katere samo preletijo podrocje? Kaj pa druge zivalske (in rastlinske!) vrste?)
... spremenile "lifestyle" in svojo smer leta, v smislu 'kva, sej so se mogle ze prej prilagajat', ... to je laicno posplosevanje.
Recimo en aspekt, o katerem nismo govorili zgoraj (vsi mi), je
obodna hitrost elipse (glej spodaj). Ptice roparice, ki so K-strategi (kratek odgovor
na Yahoo.Answers ali daljsa razlaga
na Wikipediji), in ki imajo torej manjse stevilo potomcev (prim. 6 z nekaj tisoc od rib ali zuzelk) in zavzemajo vecji teritorij, so na vrhu prehranjevalne verige... Njih nihce ne napada. Torej, tudi ne pricakujejo nevarnosti od zgoraj (OK, drzi za najvecje ptice roparice kot so morda orli ali jastrebi, ki so prisotni na Volovji rebri in o katerih je tukaj govora). Njih lazje zadene rotor vetrnice. In tudi v literaturi je moc zaslediti prevladujoce prepricanje, da so kadavri vecjih ptic lazje najdeni s strani raziskovalcev (in traja dlje casa, preden jih kak mrhovinar odvlece ali preprosto, poje).
Pozornost velja nameniti tudi
tehnicnim specifikacijah in
ucinkovitosti.
Vecina vetrnic ima podane minimalne, optimalne in ne-vec-delujoce vetrne hitrost, ki se gibljejo ponavadi med 3 in 4 m/s (cut-in speed), okoli 13.5 (optimum) in do 20-25 m/s (cut-out speed). To je podatek za 2 MW vetrnico podjetja Vestas za majhne in srednje vertne pogoje (V90-2.0 MW GridStreamer™) (1) s premerom d=90m.
Hecno,
vetrni potencijal po Sloveniji ni bas ne vem kaj. Pac nismo Danska, NISMO na obali Severnega morja ali na njegovi sredi in tako pac je. Imamo veter v sunkih, ki je tretji problem.
Ce primerjamo zgornje hitrosti s pregledom
potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije (
povezava, 2), pridemo do tega, da se na najboljsih lokacijah veter giblje med minimalno hitrostjo, potrebno za obratovanje vrtnic in med optimumom, torej se gibljemo v sub-optimalnih pogojih delovanja.
To pomeni tudi, da energetski izkoristki na vetrnico (2 MW, 1.8 MW, kolikor koli ze kW)
ne bodo taksni, kot jih promovira a) brosura, b) investitor, c) ime vertnice.
Tretji problem je dobava in
ne-kostantnost dobave elektricne energije s stalisca distributerjev elektrike in s stalisca drzave oz. obcin. Z to se pojavi problem peak-hours, ur, ko je veliko povprasevanja po elektriki (zjutraj, zgodaj zvecer) in loceno ali povezano s tem (priznam, si se nisem cisto na jasnem, kako to deluje), problem odkupnih cen.
Zaradi perspektivnosti (razvoj tehnologije, izčrpanje fosilnih virov) države,
tudi Slovenija, podpirajo izgradnjo VE. Pri nas velja sistem zagotovljenih
odkupnih cen. Na strani "Center za podpore Borzen" najdete podatke o sedanjih odkupnih cenah. Za VE je zagotovljena
odkupna cena 95 €/MWh, kar je precej več kot trenutna tržna cena, ki je okoli 50
€/MWh. Dejansko je tržna vrednost vetrne energije še nižja, saj navedena cena
velja za neprekinjeno dobavo, česar pa VE ne morejo zagotoviti. Vir (2).
(1)
http://www.vestas.com/en/wind-power-plants/procurement/turbine-overview/v90-1.8/2.0-mw-gridstreamer™.aspx#/vestas-universZa brosure, tukajle:
http://www.vestas.com/en/media/brochures.aspx
(2): Gospod M.T. iz IJS-ja mi je predlagal
dokument in povezavo na Wikipedijo,
tukajle.
Prav tako mi je napisal tele vrstice:
"Na vprašanje VE na
Volovji rebri da ali ne je moj odgovor bil tedaj in je sedaj: če pričakujemo
okoljsko škodo (minus) in ker VE itak niso gospodarne, potem ni razloga, da bi
jih silili "v vsako vas" oz. na vsak hrib.
Je pa smiselno sodelovati pri tem
gibanju, za vzorec. To zaradi tega, ker Slovenija ni posebno ugodna s stališča
vetrne energije; naj gredo naprej drugi."
Toliko na kratko o argumentih. Kaj vec pa drugic oz. v kaki literaturi.
Objave
translator
Veljaven RSS
