Poor make the rich richer

Poor and working people in this country are sent to kill poor and working people
in another country... to make the rich richer.
And without racism, soldiers would realise that they have more incommon with the Iraqi people
then they do with the billionaires who send us to war.
  -- Mike Prysner

http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=Q08OnJvHKqg#!

Ne 15 %, 85 % je tistih, ki me skrbé

Dost mam "meh" odnosa s strani večine. Če smo liberalci in progresivci tiho, lahko nazadnjaki uvedejo, kar hočejo, pa bodo vsi tiho. Žal iz dneva v dan postaja prepozno, da bi lahko obrnili tok dogodkov. Več, kot jih je tiho, več moči imajo tisti, katerih motivacije in mnenja ustvarjajo inštitucije. Njim ukažejo, naredijo. Ostalim se pač ne da do volišč.

Komentar od kolega K.S. na Facebooku.

Komu sploh prinasa pravice druzinski zakonik?

Tole je priromalo k meni v mail pretekli cetrtek. Absolutno glasujte po svoji vesti in srcu. A tudi po svoji informiranosti. Osebno sem za registracijo in enakopravnost istospolnih partnerstev in ~skih skupnosti. Se pa sprasujem, glede na to, da slovenski politiki niso bistveno razlicni od vseh ostalih po svetu (ie, vsi s(m)o navsezadnje ljudje), ce predlagani referendumski zakonik prinasa dovolj pravic v zameno (???) za tiste, ki jih izgubimo!

  Dodati gre tudi, da se avtorica zatakne ob dilemi, ki se tice znanosti in nje tolmacenju (del o clenu zakona, ki prepoveduje oz. mocno odsvetuje, ..., vegetarijansko prehrano otrok). Ceprav avtorica kot (koncen?!) protiargument navaja razlicne clanke (Ekomagazin, nasa-lekarna.si), gre poudariti, da se pogosto v stroki/znanosti v tako kratkem casu ne oblikujejo dokoncna stalisca in tako se lahko zgodi, da ima ena ali druga stran na koncu prav. Ali pa je prav ravno nekaj vmes. Glej tudi cisto na koncu tele objave.)

Ponavadi smo v svojih sporočilih kratki, vendar pa je problematika družinskega zakonika tako zapletena, da smo zares vložili precej časa, da smo se prebili skozi trenutni zakonik in skozi tistega, ki ga bomo potrdili ali zavrgli na referendumu. V interni javni razpravi, v kateri nam je svoje utemeljeno mnenje poslalo veliko ljudi, smo zbrali povzetke, za katere menimo, da so zares potrebni tehtnega premisleka.

Če vas zanima naše strnjeno mnenje, naj povemo naslednje – ko damo na stran “kost za glodanje”, ki se nanaša na istospolne pare (še najslabša rešitev na tem področju bo imela vpliv le na nekaj odstotkov prebivalstva), nam ostane veliko večji Trojanski konj, totalitaristične rešitve, ki se lahko prikradejo v življenje vseh nas.

Pravijo, da je bil zakon pripravljen v sodelovanju s centri za socialno delo. V to ne dvomim. Ko ga berem, bi celo rekla, da so centri za socialno delo napisali svoje "pismo Božičku", v katerem so navedli, kakšne vse pravice bi radi imeli, brez omejitev in brez sankcij.

Tako imamo pred seboj zakon, ki centrom za socialno delo dejansko omogoča nenadzorovano moč, po drugi strani pa od njih ne zahteva sankcij za morebitne napake, do katerih bo morda prišlo.

Koliko so popolni, pa vidimo že po izrednem stanju, ki nastaja zaradi obračunov starševskih dodatkov v teh dneh. Na tisoče ljudi je v eksistencialnih težavah, “ker centrom ne dela nova programska oprema”. Jim bo po sprejemu tega zakona vse začelo delati, kot bi moralo? Bodo iz svojih vrst izločili tiste,ki so se že v preteklosti izkazali za neučinkovite ali celo podkupljive v svojih dejanjih? Bodo vsi čez noč postali angeli varuhi naših otrok? So le pomanjkljivosti obstoječega zakona krive za vrsto sramotnih napak, ki se v Sloveniji dogajajo?
Novi zakon socialnim delavcem daje večja pooblastila kot policiji, starše pa postavlja v položaj krivih, dokler ne dokažejo svoje nedolžnosti.

Nazadnje so imeli takšno moč pri nas partijski sekretarji, pred tem SS, še malo dlje nazaj pa inkvizicija. Menim, da še ene lekcije, kaj prinaša moč brez nadzora, ne potrebujemo.

Dobri nameni, s katerimi nas prepričujejo zagotovniki so nesporni – vendar morajo biti tudi natančno zapisani, nove pravice pa morajo za seboj prinesti tudi merljive odgovornosti tistih, ki jih bodo dobili.
Zato sem PROTI zakona, ki je napisen površno z veliko nedorečenosti in pravnih lukenj, ter možnostmi za zlorabe.

Sanja Lončar


In da ne bo vse skupaj zvenelo kot politični pamflet, vas vabimo, da si preberete nekaj zelo spornih členov zakonika, o katerih boste odločali v nedeljo. (Enak dokument je tudi v word obliki, če vam je takšna bolj praktična za branje, tiskanje ali razpošiljanje.)

Ali je revščina greh?
Družinski zakonik omogoča centrom za socialno delo, da vam otroka začasno ali trajno odvzamejo, če je to v materialno korist otroka.

10. člen "Otroci uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to
zahtevajo druge koristi otrok."

160. člen (2) "Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem
odraščanju."

(3) "Škoda iz prejšnjega odstavka obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju."

Nihče pameten ne bo pomislil, da bi lahko prišlo do tega, da bi hoteli staršem odvzeti otroke, ker jim zamaka hiša. Pa se prav takšna drama dogaja nedaleč proč, na osnovi podobnih pravic, ki jih ima center za socialno delo. Oglejte si dramo družine Trifunović in pomislite, kaj se bo zgodilo, če jutri (ne po svoji krivdi) ostanete brez službe in boste prisiljeni živeti v nekomfortnem stanovanju. Ali če boste za svoje delo dobivali vedno manj denarja, kar vas bo potisnilo na prag revščine?
Bo “škoda na otrokovem premoženju” in njegova prikrajšanost za “druge koristi”, ki jih ne boste mogli plačati, razlog, da vašega otroka dajo nekomu, ki je bolj premožen?
Srhljivo, vendar lahko zakon, kot je zdaj napisan, brez omejitev in varoval, to dopušča. Praksa, ki jo lahko vidite na spodnjem posnetku, pa to potrjuje. Tolmačenje, da niso tako mislili, ko so zakon pisali, ne bo imela nobene pravne veljave, če bo kdo želel zlorabiti takšno ohlapno zakonodajo.

https://blip.tv/miroslavm/drama-porodice-trifunovic-27-2-2012-5987368


Prehrana po zakonu?
Družinski zakonik se v že navedenem 160. členu spušča tudi v odločitve, povezane z zdravljenjem, prehrano in vzgojo otroka.
V 176. členu pa celo dodaja: "Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje." In če lahko pri tem členu upamo, da je beseda "ogroženo življenje" zadostna varovalka pred zlorabami, je tukaj še vedno 160. člen (glej zgoraj), ki je napisan tako široko, da dejansko ne morete dokazati, da je vaše ravnanje pravilno.

Če se, denimo, prehranjujete vegetarijansko in boste celo z zdravniškim pregledom dokazali, da je vaš otrok zdrav, še vedno obstaja odprti sum, ali mu bo vaše početje danes morda škodovalo v prihodnosti.

Člen je zapisan zelo ohlapno in ga mnogi še opazili niso. Prah se je dvignil, ko je na javni predstavitvi tega zakona njegova zagovornica dr. Mateja Končina Peternel, sodnica Vrhovnega sodišča RS, izjavila naslednje:
"... da starši včasih iz raznih verskih in drugih prepričanj pač odločajo o različni prehrani otroka, ki seveda ni (v redu – naš pripis)..., ali pa celo zavračajo različne zdravstvene in zdravniške posege, s čemer seveda otroka ogrožajo." Citirani stavek dr. Mateje Končina Peternel je problematičen za mnoge starše. Kaj je "različna prehrana otroka, ki seveda ni ..., s čimer seveda otroka ogrožajo"? Se lahko starši, ki otrokom dajejo vegetarijansko ali vegansko prehrano, upravičeno bojijo, da bodo obtoženi ogrožanja otroka in se morda znašli v katerem izmed postopkov za odreditev ukrepov za varstvo otroka po DZ?

Je imela dr. Končina Peternel morda v mislih hitro, ničvredno hrano (junk food), sladkarije, predelano hrano, hrano, ki vsebuje antibiotike, hormonske motilce, pesticide, herbicide, težke kovine, konzervanse itd., skratka hrano, za katero je danes že vsakemu normalno razgledanemu človeku jasno, da "seveda" otroku škodi? Bojim se, da ne – namreč to je prehrana, ki jo uživa velika večina otrok, tako doma kot tudi v državnih šolah in vrtcih, torej ni "različna", pa tudi ne moremo je pripisati "raznim verskim in drugim prepričanjem staršev". Na žalost torej ne moremo upati, da bodo ukrepali pri tako eklatantnem ogrožanju zdravja otrok. Ostane torej prehrana, ki se razlikuje od načina prehranjevanja večinskega dela prebivalstva – vegetarijanska prehrana in njene različice.

Bojazni staršev, da se vegetarijanska prehrana s strani državnih institucij in medicinske stroke lahko smatra za prehrano, ki otroku škodi, so zelo realne. V nasprotju s tujimi prehranskimi strokovnjaki
namreč naši pediatri menijo, da vegetarijanska prehrana za otroke do dveh let sploh ni primerna, pozneje pa morda ni škodljiva (mnenje Razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo o primernosti
vegetarijanske prehrane, z dne 24.5.2006, je nedvoumno: "Mnenje strokovnjakov pediatrične klinike je, da /.../ (v viru namesto /.../ pise: da ustanove, kot je vrtec, niso dolžne pripravljati /zagotavljati vegetarijanske prehrane, saj) je vegetarijanska prehrana po drugem letu morda lahko ob strogo nadzorovani in dragi sestavi neškodljiva (nobenih znanstvenih dokazov pa ni, da bi bila koristna). V praksi je sestava vegetarijanske prehrane zaradi strokovnih in ekonomskih vzrokov pogosto pomanjkljiva in kot taka zdravju celo škodljiva in je zato splošno ne priporočajo.") Več o tem, kaj o vegetarijanski prehrani meni slovenska pediatrična stroka in koliko se to ujema s strokovnimi smernicami v tujini, si lahko preberete na naslednjem spletnem naslovu: http://www.ekomagazin.si/Prehrana/Prehrana/Slovenski-pediatri-niso-strokovnjaki-za-prehrano-otrok.html, 23. 3. 2012.

V intervjuju s prim. Marjeto Sedmak, dr. med., svetnico, v. d. predstojnika Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra
v Ljubljani, o novih smernicah prehranjevanja dojenčkov (od rojstva do 1. leta starosti), ki so bile na nacionalni ravni sprejete v letu 2010 (celotni intervju lahko najdemo na spletni strani
http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/nove-smernice-prehranjevanja-dojenckov/, 23. 3. 2012), je nadalje jasno izraženo tudi stališče stroke glede veganske in makrobiotične prehrane: "Vegansko in makrobiotično prehrano pa
absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka." Če povzamem: po mnenju slovenske stroke je vegetarijanska hrana za otroke do drugega leta starosti zagotovo škodljiva, po drugem letu starosti pa morda ne. Veganska in makrobiotična prehrana pa sta absolutno prepovedani za otroke do 1. leta starosti. Glede na citirana določila 160. člena DZ pridemo do sklepa, da je dejansko ogrožen otrok, ki še ni star dve leti in uživa vegetarijansko prehrano, verjetno ogrožen je vegetarijansko hranjen otrok, starejši od dveh let (stroka pravi, da morda ne, pri čemer pa še dodaja, da je vegetarijanska prehrana v
praksi pogosto škodljiva in se zato na splošno ne priporoča), najbolj ogroženi pa so dojenčki do 1. leta starosti, ki uživajo vegansko ali makrobiotično prehrano. Za vse te kategorije otrok iz citiranih stališč stroke jasno izhaja, da že trpijo ali je zelo verjetno, da bodo utrpeli škodo, in da je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev. S tem je podan pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka.


Zdravljenje otroka proti vaši volji.
Zdravljenje v nasprotju z voljo starša do zdaj ni bilo možno. Zakon o pacientovih pravicah v 35. členu določa, da z izjemo nujne medicinske pomoči pri otroku ni dovoljeno opraviti posega brez dovoljenja
staršev, pri težjih posegih (operativni ali drugi medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, oziroma medicinski poseg, ki utegne imeti pomembne posledice za otroka) morata dati privolitev oba. Odmik od teh načel v Družinskem zakoniku, pravzaprav možnost izničenja tega temeljnega upravičenja staršev, bistva starševske skrbi (o čemer do zdaj sploh ni bilo govora), pomeni pot v
neznano in odpira mnoga vprašanja.

176. člen:
"Sodišče lahko odloči o zdravniškem pregledu ali zdravljenju otroka brez soglasja staršev ali v nasprotju z njihovo odločitvijo, kadar je to nujno potrebno, ker je ogroženo njegovo življenje ali je huje ogroženo njegovo zdravje."

1. Kaj sodi pod pojem "zdravljenje"?
Tudi naši odvetniki so si vzeli čas in raziskali, kaj sodi pod opredelitev zdravljenja.

Na podlagi ustavne odločbe številka U-I-127/01-27 se pod pojmom zdravljenja šteje tudi cepljenje. Odločba pravi, da je treba "izraz 'zdravljenje' iz tretjega odstavka 51. člena Ustave /…/ razumeti široko, tako da zajema uporabo vsakega posameznega zdravstvenega ukrepa, bodisi kurativnega bodisi preventivnega, torej kakršnega koli medicinskega posega". Torej se lahko socialni delavec namesto vas odloča, ali bo vaš otrok zaužil antibiotike, ali ga bodo operirali, obsevali, mu dovajali kemoterapijo, dajali pomirjevala ali ga izpostavili drugim posegom.

Zasliševanje brez vednosti staršev
181. člen dovoljuje socialni službi, da zaslišuje otroke brez soglasja staršev. Morda je ta ukrep res nujen za najhujše oblike ogrožanja otrok, kot sta spolna zloraba ali fizično trpinčenje, vendar v zakonu to ni opredeljeno.

181. člen
(omejitev pravic staršev v postopkih pred centri za socialno delo)
(1) Center za socialno delo lahko v postopkih v zvezi z otrokom razgovor z otrokom opravi brez soglasja staršev, če oceni, da je to v korist otroka.
(2) Zaradi varstva koristi otroka lahko Center za socialno delo staršem zavrne vpogled v zapisnik o razgovoru z otrokom.

Povedano drugače, centri za socialno delo dobivajo izredna pooblastila brez omejitev, če pa jih bodo zlorabili, s tem ne bodo kršili zakona, saj zakon ne opredeljuje, kdaj bo šlo za zlorabo teh pooblastil.

Recimo, da bo večina socialnih delavcev ravnala po vesti in le v dobro otroka. Ali smo res prepričani, da ob takšnih nedorečenostih in luknjah v zakonu ne bo prišlo tudi do zlorab novo pridobljene moči brez nadzora?

Grožnje kot razlog, da glasujemo ZA?
Po spletu so začela krožiti tudi takšna mnenja, da je zakon treba čim prej sprejeti, kljub vsem navedenim pomislekom, saj bi v primeru, da ga zavrnemo, dobili še hujšega, ki ga bosta pisala desnica in Cerkev. Grozijo nam, da nas potem čaka ukinitev pravic do splava, omejitev kontracepcije, verouk v šolah in podobne dodatne omejitve naših svoboščin.
Nekdo očitno izgublja živce pred vse večjim poglabljanjem ljudi v vsebino zakona.

Tako kot smo se poglobili v tega in ga NE BOMO PODPRLI, dokler ne bo dorečen, jasno opredeljen in z jasnimi sankcijami nosilcev novih pooblastil v primeru njihovih zlorab, tako ne bomo podprli tudi kakšnega drugega, ki bi bil še slabši.

Gre preprosto za to, da se zavemo, da imamo moč soodločanja in jo odgovorno uporabimo. Ne zato, ker se bojimo levih ali desnih, temveč zato, ker VSI potrebujemo zakon, ki bi bil bolj dorečen, bolj odgovoren in bolj izvedljiv brez zlorab.

Zato bom glasovala PROTI in zato bom dejavno sodelovala pri pripravi boljšega, ki si ga vsi zaslužimo.

Sanja Lončar

Dodatek:
V intervjuju, tj. citiranem v clanku (nasa-lekarna.si), najdemo tudi za nekatere zgornje trditve zanimive dele:
Se vegetarijanska, veganska in makrobiotična prehrana otrok še vedno odsvetuje?


Vegetarijansko prehrano v dojenčkovem obdobju odsvetujemo, saj že majhne nepravilnosti v sestavi prehrane lahko vodijo v pomanjkanje posameznih osnovnih prehranskih sestavin in tako škodujejo otrokovemu zdravju. Če starši izrazito vztrajajo pri vegetarijanski prehrani, jim svetujemo, naj njihov otrok popije vsaj pol litra materinega mleka ali mlečne formule dnevno. V tem primeru svetujemo tudi redne zdravniške kontrole. Vegansko in makrobiotično prehrano pa absolutno prepovedujemo, saj sploh nista primerni za dojenčka.

Za uvajanje zelenjave, mesa in mlečno-žitnih kašic se je pomaknilo uvajanje sadnih kašic. Je to zaradi sladkih okusov, ki so otrokom edini prirojeni?

Za to obstajata dva razloga. Prvi je ta, da je meso naravno bogato z biorazpoložljivim železom, vsebuje pa tudi cink in arahidonsko kislino, ki je glavna dolgoverižna večkrat nenasičena maščobna kislina omega 6, ki je zelo pomembna pri razvoju možganov in ostrine vida pri otroku. /.../ vir: tukaj
 
---
Ko sem v uvodu napisal, da je tolmacenje znanosti in sploh cel diskurz med civilno druzbo, mediji in drugimi interesenti (farmacija, prehranska industrija, WHO, ... ?) ter znanostjo lahko dolgotrajen in dvoumen oz. ne ponudi dokoncnega odgovora, je tukaj primer clanka "nekje vmes": Primer "clanka nekje vmes" pa je slednji:Večna dilema: Lahko veganska prehrana škodi zdravju otroka? Sreda, 05. maj 2010: http://www.ekomagazin.si/Prehrana/Prehrana/Vecna-dilema-Lahko-veganska-prehrana-skodi-zdravju-otroka.html, 23. 3. 2012.

Na sreco zivimo v casu, ko je moc s klikom miske priti do velike kolicine informacij. Na zalost pa vse informacije niso pravilno tolmacene ali pa so popacene na poti od vira do koncnega 'clanka'. Kar je se vecja 'tragedija', ljudstvo zeli dokoncne odgovore od znanosti, ta pa takih pogosto ne more dati (ce sploh). Tako s(m)o ljudje sooceni z ogromno kolicino nasprotujocih si podatkov, ki lahko ob (ne)upostevanju pomembno vplivajo na nase zivljenje, nimamo pa nekega velikega ... dobrega in pravicnega oceta, ki bi nam povedal, kaj je navsezadnje prav in kaj ne ter kaj naj koncno naredimo.

WOTD: Elusive

e·lu·sive   /ɪˈlusɪv/ [ih-loo-siv]

hard to express or define

adjective
1. eluding clear perception or complete mental grasp; hard to express or define: an elusive concept.
2. cleverly or skillfully evasive: a fish too elusive to catch.

Synonyms
2. tricky, slippery, shifty; puzzling, baffling.

source: http://dictionary.reference.com/browse/elusive

Slovenski davki! Ajme meni.

Sploh nisem vedel, da je toliko davkov na kupu. Ampak, ko ti jih nekdo malce bolj razdela (v spodnjem primeru N.Z.), človeka kar malo stisne v želodcu, grlu in še kje. (Recimo v pesteh.)

Lekcija iz demokracije: najprej folk podkupiš z denarjem, ki jim ga vzameš z davki, in ko ga po vseh vzpenjačah in mostovih in stadionih zmanjka, jim po obrokih jemlješ še preostalo in jih jebeš na vsakem koraku.

Tole vas čaka po diplomi: do 41% davka na dohodek (ko denar zaslužite), 20% (8.5% za hrano) davka, ko denar zapravite, (in mnogo več, ko ga natočite v avto, saj od 1.2 EUR na črpalki sam bencin stane malo čez 50 centov, ostalo nagrabi država: http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/bencin-je-drag-veste-zakaj.html ). Sledi davek na kapitalske dobičke (20%), če ste varčevali in vlagali, in 40%, če ste na borzi trgovali z izvedenimi papirji, prihaja še davek na nepremičnine (davek, da lahko živite na tistem, kar ste kupili iz že visoko obdavčenega zaslužka), in na koncu vam vsako leto inflacija odškrne nekaj % od plače in privarčevanega (se sešteva leto za letom). Vse skupaj znese med 65 in 85%, odvisno od režima varčevanja/zapravljanja.

Zaradi okoljevarstvene mode v fosilna goriva prišteješ mednarodni davek na CO2, ki mu uradno rečeš nacionalna kvota. S temi vsotami nato države in podjetja trgujejo.

Ko vse to ni dovolj, dvigneš kazni. Prometne in administrativne. Potem dvigneš sodne in upravne takse (za storitve, za katere javna uprava že dobi denar iz vseh zgoraj naštetih davkov in trošarin). In če se še vedno ne dvignejo k uporu, si izmisliš pe kakšen nov davek, po možnosti okoljskega, saj gre lažje po grlu.


Krasni novi svet ;-)

lp N

 V odgovoru na sporočilo, obvestilo študentom Biotehniške fakultete, da je mestno redarstvo začelo talat listke pri nas na faksu (tam, za ograjo, koder parkirajo zaposleni, torej tam, kjer parkirajo študentje fakultete in obiskovalci)...

Word of the day: albeit

For those of you who always found albeit a strange, but useful word, and wondering where it derives from, here's an illumination:

al·be·it [awl-bee-it]
conjunction
although; even if: a peaceful, albeit brief retirement.

Origin:
1350–1400; Middle English al be it al(though) it be
copied from: Dictionary.com http://dictionary.reference.com/browse/albeit

Another example:

• Other observers eventually concluded that Piazzi's discovery was indeed a planet, albeit a small one.
• The world is turning toward a more sustainable future, albeit too slowly.