Ženske ne potrebujejo moških!

Ženske bolj skrbijo za svoje zdravje kot moški. Verjetno zato, ker se bolj zavedajo, da so od njih odvisni tudi drugi. S tem mislim predvsem na otroke - želja po katerih je lahko še tako latentna, a v mojem pogledu evolucijsko nujno vseeno prisotna.
  Moški po drugi strani, se ne zavedajo povezave: moje zdravje - moja družina/partner/otroci - služba - (dolgo in) prijetno življenje. Enostavno nekateri ne vidijo tako daleč. Razen, če so bili vzgojeni oz. so se vzgojili tako, da je zdravo življenje že del njihove (športne) rutine.

Saj ne, da ženske potrebujejo moške, seveda ne - a tipi ne dojamejo, da če si je punca izbrala njega, si ga je verjetno z razlogom (ali več njih), in da ji je verjetno precej pri srcu, da bi nekako rada videla, da je z njim vse v redu in ga imela ob sebi (pod seboj, na sebi ... _______ (vstavite sebi omiljeni položaj)) še nekaj časa. Včasih do konca življenja.
  Ne, tipi ne dojamemo.

A potrebujemo ženske, tako kot one 'potrebujejo' nas. Ob ženskah so moški bolj moški in ob pravih moških, ki jim znajo dajati občutek varnosti in ljubljenosti, spoštovanja, se ženske počutijo prave ženske. (Vsaj tako dojemam stvar, ne pravim, da je univerzalno pravilo.) A vendar gre za malce drugačne potrebe, drugačna izhodišča. To bi morali razumeti ~ in ker smo, brez večjih vložkov denarja in časa, lahko samo enega spola, lahko privzeto razumemo le eno izhodišče - tisto svojega spola. (Ali, da bom bolj jasen: tisto svoje spolne usmerjenosti.) Ostalo pa žal, če se ne želimo zreducirati na Marsovce in Zemljanke oz. Veneričanke (?), moramo rešiti s pogovori. Pravimi pogovori dveh, obeh, v dvoje. Brez distraktorjev, z iskrenim zanimanjem za (so)človeka in brez konstantnega vrednotenja in ocenjevanja povedanega. Brez samoumevnosti.
  Kar pa traja. A se splača. Saj veste:

"Life's a journey, not a destination."