Volovja reber: ko pravis 'Do zdaj me se nihce ni preprical, da bo par vetrnic na Volovji Rebri oz. drugje na primorskem blazno vplivalo na naravno okolje. Tisti argumenti o pticih, ki bojo morali zaradi par vetrnic totalno spremenit svoj lifestyle, se mi zdijo bolj buce kot pa kej drugega.'
Ja, sej. Zdijo.
Dve stvari sta pomembni, v mojem pogledu, pri vsej sagi z Volovjo rebrijo:
a) dejanski vpliv na krajino, na lokalno bioto in na poembne in zascitene vrste ptic (ki tam lovijo, letijo in v blizini vzgajajo potomce, beri zgoraj)
b) BOLJ KOT TO, pa je pomembno, da se je s tem primerom zaustavila blaznost postavljanja vsepovprek. Ker se je Elektroprimoska toliko casa dajala s tem primerom, so se morda drugi investitorji (in obcine) ustrasli. Kar je dobro, v smislu, da bi lahko do sedaj imeli precej "degradiranega" okolja iz znj novih vetrnic, ki bi stale naokoli.
Torej, ne da sem proti "napredku", ampak fino je, da se je vgradil pomislek v cel proces.
In vzpostavil legalni oz. sodni precedens, na katerega se lahko sklicujejo bodoci '-varstveniki'.
Kar se tice argumentov: ... vedno je tezko, biologu govorit 'navadnim' ljudem. In to velja verjetno za vsako stroko: pogovori med strokovanjaki in laiki so ... se lahko zakljucijo v floskulah. Ker jaz ti takoj recem, lej, nisem kemik in to je res stvar kemikov. In se bos strinjal, ker npr. ves, da nisem kemik in ker je kemija specificna znanstvena disciplina.
No, z biologijo je, ceprav je prav tako znanstvena disciplina, drugace: vsi smo zivi (ja, ja, tud vsi smo iz "kemije"). Ampak, ker je biologija (in podaljsek oz. sestricna ekologija) veda o zivem in interakcijah z nezivim okoljem, ima vsak neko mnenje. Vsakemu se zdi, da nekaj vé. In je res.
Moj oci vé nekaj o cebelah. Samo ni pa cebelar. Pa tudi ni entomolog, ki bi se specializiral preko let samo na cebelah. Torej, kot jaz vem nekaj o kemiji, ne morem govorit o L-kiralnih aminokislinah na nivoju (in s kompetenco), ki jo ima diplomirani kemik, se vec, kak doktor, ki je na tej temi delal doktorat.
Govorit, da bodo ptice...
(kere, tocno? Katere vrste so tam, katere so zascitene oz. katere so bolj naravovarstveno pomembne kot druge, recimo po definicijah evropske unije? So prisotne v razlicnih stevilkah preko let, preko enega leta? Katere ptice prezimujejo, katere so 'stalnice', katere samo preletijo podrocje? Kaj pa druge zivalske (in rastlinske!) vrste?)
... spremenile "lifestyle" in svojo smer leta, v smislu 'kva, sej so se mogle ze prej prilagajat', ... to je laicno posplosevanje.
Recimo en aspekt, o katerem nismo govorili zgoraj (vsi mi), je obodna hitrost elipse (glej spodaj). Ptice roparice, ki so K-strategi (kratek odgovor na Yahoo.Answers ali daljsa razlaga na Wikipediji), in ki imajo torej manjse stevilo potomcev (prim. 6 z nekaj tisoc od rib ali zuzelk) in zavzemajo vecji teritorij, so na vrhu prehranjevalne verige... Njih nihce ne napada. Torej, tudi ne pricakujejo nevarnosti od zgoraj (OK, drzi za najvecje ptice roparice kot so morda orli ali jastrebi, ki so prisotni na Volovji rebri in o katerih je tukaj govora). Njih lazje zadene rotor vetrnice. In tudi v literaturi je moc zaslediti prevladujoce prepricanje, da so kadavri vecjih ptic lazje najdeni s strani raziskovalcev (in traja dlje casa, preden jih kak mrhovinar odvlece ali preprosto, poje).
Pozornost velja nameniti tudi tehnicnim specifikacijah in ucinkovitosti.
Vecina vetrnic ima podane minimalne, optimalne in ne-vec-delujoce vetrne hitrost, ki se gibljejo ponavadi med 3 in 4 m/s (cut-in speed), okoli 13.5 (optimum) in do 20-25 m/s (cut-out speed). To je podatek za 2 MW vetrnico podjetja Vestas za majhne in srednje vertne pogoje (V90-2.0 MW GridStreamer™) (1) s premerom d=90m.
Hecno, vetrni potencijal po Sloveniji ni bas ne vem kaj. Pac nismo Danska, NISMO na obali Severnega morja ali na njegovi sredi in tako pac je. Imamo veter v sunkih, ki je tretji problem.
Ce primerjamo zgornje hitrosti s pregledom potencialno ustreznih območij za izkoriščanje vetrne energije (povezava, 2), pridemo do tega, da se na najboljsih lokacijah veter giblje med minimalno hitrostjo, potrebno za obratovanje vrtnic in med optimumom, torej se gibljemo v sub-optimalnih pogojih delovanja.
To pomeni tudi, da energetski izkoristki na vetrnico (2 MW, 1.8 MW, kolikor koli ze kW) ne bodo taksni, kot jih promovira a) brosura, b) investitor, c) ime vertnice.
Tretji problem je dobava in ne-kostantnost dobave elektricne energije s stalisca distributerjev elektrike in s stalisca drzave oz. obcin. Z to se pojavi problem peak-hours, ur, ko je veliko povprasevanja po elektriki (zjutraj, zgodaj zvecer) in loceno ali povezano s tem (priznam, si se nisem cisto na jasnem, kako to deluje), problem odkupnih cen.
Zaradi perspektivnosti (razvoj tehnologije, izčrpanje fosilnih virov) države, tudi Slovenija, podpirajo izgradnjo VE. Pri nas velja sistem zagotovljenih odkupnih cen. Na strani "Center za podpore Borzen" najdete podatke o sedanjih odkupnih cenah. Za VE je zagotovljena odkupna cena 95 €/MWh, kar je precej več kot trenutna tržna cena, ki je okoli 50 €/MWh. Dejansko je tržna vrednost vetrne energije še nižja, saj navedena cena velja za neprekinjeno dobavo, česar pa VE ne morejo zagotoviti. Vir (2).
(1) http://www.vestas.com/en/wind-power-plants/procurement/turbine-overview/v90-1.8/2.0-mw-gridstreamer™.aspx#/vestas-univers
Za brosure, tukajle: http://www.vestas.com/en/media/brochures.aspx
(2): Gospod M.T. iz IJS-ja mi je predlagal dokument in povezavo na Wikipedijo, tukajle.
Prav tako mi je napisal tele vrstice:
"Na vprašanje VE na Volovji rebri da ali ne je moj odgovor bil tedaj in je sedaj: če pričakujemo okoljsko škodo (minus) in ker VE itak niso gospodarne, potem ni razloga, da bi jih silili "v vsako vas" oz. na vsak hrib.
Je pa smiselno sodelovati pri tem gibanju, za vzorec. To zaradi tega, ker Slovenija ni posebno ugodna s stališča vetrne energije; naj gredo naprej drugi."
Toliko na kratko o argumentih. Kaj vec pa drugic oz. v kaki literaturi.
Objave
translator
Veljaven RSS
4 komentarji:
Aljaz,
Bolj malo argumentov si mi dal, s katerimi bi mi neposredno dokazal, da imajo vetrnice velik vpliv na lifestyle ptic, da o drugem zivlju v okolju kamor se postavljajo ne govorim.
Se pa strinjam s tabo na vsem ostalem "nebioloskem" delu. Ja, dobro da se razmislja o tem, ali se bo kam kej postavilo in da se zadeve dobro pripravijo preden se predlagajo.
Kar pa se ucinkovitosti vetrnic tice in primernosti postavljanja v Slovenijo, se pa tudi strinjam. Na trenutni stopnji razvoja te tehnologije je vetrna energija zelo draga in veckrat tudi financno nesmiselna. To, da jo drzave subvencionirajo, je samo zakrivanje oci in odlaganje tezav v prihodnost.
Ziv, ce lahko, preberi tole:
Vpliv vetrnih elektrarn na ptice:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vpliv_vetrnih_elektrarn_na_ptice
Mislim, da je vetrna energija popularna predvsem zaradi propagiranja z strani medijev. Francija dobiva večino električne energije prek jedrskih elektrarn, medtem ko je v slo še veliko drugih boljših naravnih virov...
Bo nekaj na tem.
Dva podjetneza sta pri Dobrovniku pri Murski Soboti za svoj drzni projekt izkopala vrtino in se sedaj grejejo na geotermalno energijo. (Ocean Orchids)
Je pa tako, da je vedno _odvisno_ kje, kaj, v koliksnem obsegu. Hidro-energija je morda na kakem vodotoku kul, a kot receno, LAHKO* precej spremeni lastnosti vodotoka in tako nosi posledice za lokalno bioto. Ce gre za kak verizni efekt, lahko tudi posledice za regijsko/evropsko pomembno vrsto, ki se npr. hrani na izlivu vodotoka ... in ce je ta "biotsko osiromasen", eto.
*(Nisem se se poglobil, a ocitno obstajajo zelo razlicni modeli in izvedbe hidro-elektraren in mlinov in tako se tudi vpliv, ki ga imajo posamezne instalacije na okolje, lahko zelo razlikuje.)
Hvala za komentar!
Objavite komentar