Pridem domov, pa vidim tam iz pločnika viseti študenta, nekega Simona iz Kamnika. (Upam, da nisem izdal preveč podatkov;)
Pa mu pomagam vstati, pa poizvem, kam je bil namenjen (mine 5 min, seveda).
Pa da bi šla midva naprej (še 5 min). Pa greva naprej, pa prideva do prave ceste, a do hišne številke 60. Ujej, hm ... pa 62. Ne, to pa ne bo več prav. (Hodiva že 20 min.)
Pa ga pustim tam (itak je bil tako naklan, da je v bistvu zaspal v stoje, držeč se za ulično svetilko) in grem po avto - falila sva, mogla sva it do številke 2A.
Pridem nazaj, naštimam avto, vrečko za vsak slučaj, odprem okno, ...
"Model - saj ne boš bruhal, ane?"
"Ne, ne, ..., ne."
"Aha ... no, lej: a bi rajš hodu al bi se rajš pelu?"
"Hodu ... spal."
Damn, ok, nisem tega hotu. "Errr ... okej - fulll je še daleč do tja. ... Aneda, da bi šu rajši z avtom, da bo hitreje? Jaz sem trezen, jaz lahko peljem."
"Ja, ok."
"Sam morš oblubit, da ne boš bruhal. Oz. da če boš ... okej, ko boš, da boš bruhal ČEZ okno ven?"
"Ja, oblubm. Oblubm."
Pa greva v avto, pa se usedem, pa človek že bljuva neki ven - "VEN, čez okno se nagni! ... Tako, ja... čez okno. ŠE MAL naprej, ti se kar .. ja tako, ja."
In pol, po eni uri skupne poti, se končno odpraviva naprej, on pa kot en kuža glavo ven čez okno in jaz "Tko, ja ... nočni zrak je fajn, ane? Tko, hladen, ane? MMm, ja, dobr, ja, ..."
Pa ti prideva do številke 29, 27, 8, ... pa 6 (vmes sem se spomnil, da moram na drugo stran ulice gledat), pa parkiram avto. In ga vzamem ven in greva iskat številko 2A. Seveda je vmes ena velika stavba (kjer on kao študira, čeprav ni bil ziher, ali je geodezija ali geografija pomojem), pa hiše - DAMN! Napačna ulica, nazaj.
Pa prideva nazaj, pa še kar nič od hiše 2A, ..., pa se men začne mal svitat, da pa morda njemu ni ravno za zaupat. Okej, vzamem telefon, pokličem 1188 ..
Seveda - nobenega Arha in podobnega priimka, ki mi ga je povedal Simon, ni bilo na tej ulici. "Hm, ..., kaj pa v Kamniku?" Noup. "Aha, okej - erm - hvala, lahko noč."
In kaj naredim? Modela sem spravil na svoj armič, ki sem ga imel v avtu (že star, zbirateljske, arheološke vrednosti) in pod eno streho. Napišem še na listek nekaj kot: "Ni za kaj, ko se zbudiš, pokliči na: xxxyyyxxx ali pa pusti armič pri vratarju. Pa ne se ga več tako napit, ok? ;)"
Armič mam že nazaj, prejle sem ga šel iskat. Volk sit, koza pa ... očitno naspana;)
Svašta.
Objave
translator
Veljaven RSS
2 komentarja:
hahaha, aljo - dobra duša! ;)
a sta šla naslednji dan na kavo?
Ja, pa na pico, pol sva pa debatirala o zenskah, ki si tlacijo ... v ... ;)
NE! Še armič sem komi dobil nazaj, proklet pesjan;)
Sem pa opazu, da ni najdu mobitela (sva ponoč hotla poklicat njegovga kolega, pri katerem naj bi spal ... Ni šlo - ni najdu ...) tako da možno, da ga je zgubu. (Pa me zato ni poklical, da bi se zahvalil. Je pa možno tudi, da ima zelo dober spomnin, ker je listek, na katerem je bila napisana moralka in moja telefonska (kakopak zgolj zato, da mi vrne armič) še naslednjo noč visel na istem mestu ...
Objavite komentar