Imenovati se Aljo

Matr sem nepoboljšljiv primer: namesto, da bi se učil ... hodim na taborniške akcije (to itak vsi, ane;) ... ampak namesto, da bi pol delal, ko pridem domov, pomagam svojmu vodniku ene naloge pisat ... in namesto, da bi pisal naloge, mu grem pisat mail, v katerem se mu zahvalim (z malo sreče bo objavljen v Taboru, ker sem pol cel člank naredu iz tega;) za vse, kar nam je dal in kar sem zaradi njega postal in doživel pri tabornikih. (Pisal sem zato, ker je dopisal, da nej ne zgublam časa za njegove neumnosti ... pihhh! Pa besedo sem dal!)
  ... in namesto, da bi POL napisal to do konca, šel pisat une njegove naloge in pol se čimprej šel naprej učit, ... no, jaz se vmes spomnim celega eseja, ki bi ga in ga bom povedal na naslednjem srečanju vodnikov za Jamboree ;) (hočeš slišat ?;) In če že, lah sam eni osebi naprej pošlješ ... Maši . Ona tudi sam eni ... pa da vidmo, a pride naokrog do jeseni;))) hec:)
  no, pol tist napišem in ne, da bi [OPROSTI, KER JE TAKO DOLGO VSE SKUPAJ, BI LAHK NAREDU OBJAVO NA BLOGU IN TI DAL SAM LINK - hm, ideja] do konca napisal samo vodniku, ne, kot že rečeno, naredim iz tistega članek, ga pošljem na revijo tabor.
  Vidim na mailu, da mam dve novi FB inbox sporočili ... eno je od angleža, starega znanca, s katerim smo delali v angliji in k sem ga vabil, da pride s svojo ženo (!, iz Češke!) mal sem, bordat in to ... no, njemu napišem na FB, da ni pene, da bomo že stisnil vse, da lahko jima zrihtam destinacije in spanje in vse ... in to kljub temu, da mam vikend ČIST zabookiran (ned zvečer impro tekma, iz sobote na nedeljo [to morm še spremenit iz petka na soboto] so Čaplje Zlet reunion, v petek je taborniški pikado + na en kofe k bivšemu sošolcu in njegovi punci, k sta se selila v Lj sem se povabu ... aaaarghhh in
  še zdaj, namesto, da bi šel končno naprej delat tiste naloge, ker grem čez urco in pol (oz. prej) k enim sorodnikom na obisk, zvečer je pa tekma za impro ... ne, namesto, da bi samo tisto naredil, ... pišem tebi sporočilo. In pol, ker je predolgo, še post na blogu ... namesto ene stvari ... grem jaz vse to vmes delat. Adijo pamet.

Ampak - sem pa relatively at peace with the world. And that's GOTTA count for something, right?
        Right?
  Helllooou?   ...         Anybody there? ... :)

Life's not fair ...

... and then someone (just another someone) comes along and gives you a cookie. You can't help but to smile.
  And so you move on. Into the void. OR, if you're in ta better mood, into the sunlit, sunny afternoon ... These mood-swings may be quite lethal - for the heart at least. But, alas (or, in our great luck), our hearts are like sponges.
  They just suck up everything. Even the darndest things. The backstabs. The unsung loves. The forbidden and terrifying secrets ... everything... They just suck it up. In all the senses of the word. ...the sorrows, the pains, the small and great joys of life ... the best sexes, the great happiness you've felt ... the disappointments. And yet, they do not stop.     At least in the majority of cases.
  But what if a heart stopped feeling a certain spectrum of life's trifles? If, hypothetically, you'd be Numb for love. In the Name of Love would be just another song.
  I'm having a quarrel with my heart at the moment. He wants to feel sorrow and mourn on ... I say move on ... and, at times, I encourage him. (I'm a libra.) Darn it.
  Today I say let it all burn. Starting with everyone's left shoe. That oughtta wreck some kaos and havoc.

Ko res nočeš it spat

Je vedno ista pesem: al pokličeš koga, al napišeš (poskušat napisat) pesem, ali kar neki brezveze surfaš po netu, al pospravljaš stare zapiske po sobi, urejaš stare fotografije, pogledaš film ali novo epizodo tvoje priljubljene TV serije (ali 5 njih;), napišeš nov post na blogu, osvežuješ vedno sproti gmail in v bistvu nimaš kej drugega kot kak star mail pogledat, ..., gledaš v strop, gledaš v uro, se premetavaš, vohaš blazino ... morda kak kos njenih/njegovih oblačil, pogledaš romantično komedijo in potočiš solzo v najbolj brezveznem trenutku, ki pa je ipak luškan (tebi), si grizeš ustnice, bereš knjigo, bereš drugo knjigo (katere branje si prekinil zaradi začetka branja prve), si greš nohte postrič, narediš par sklec, gledaš, kako hecna je včasih tvoja domača žival, poslušaš iPoda, poslušaš ene playliste na youtube-u od kakega umetnika, ki si ga odkril daleč nazaj, se oblečeš in greš na streho pokadit enga (ali eno?), se greš peljat z avtom po praznih cestah (razmišljaš, kaj bi počel in ti pride na pamet kak otožen komad), se pogovarjaš s kakim prijateljem, ki je na drugi polobli ali časovni coni po FB ali g-talku, razmišljaš o preteklosti, razmišljaš o prihodnosti, o sedanjosti in kako se včasih ne povezujejo, o izpitu/testu, je bil nazadnje odpisan, o tem, da je čas, da greš počasi vseeno spat.

Kaj ste pa vi premišljali nazadnje, ko niste mogli spati? Just askin.

I've got a feeling - parody by College Humour

The embedding doesn't work - they've disabled it on you-tube...
But the link is still good:
http://www.youtube.com/watch?v=bCGmjmazE5c

Listen to the lyrics! ;) I looove the kite part.

Danes sem videl zazmržene veje in gozd od Narnije

Jup. Cross my heart, I hope to die. (Upam, da tega ni slišalo kako združenje Donor.si ...) Juuu, je blo lepo. Ziher vas zanima, kje, ane? No, bom najprej opisal, ker se mi zdi res pomembno, da razumete, kako te lahko drevo nasmeji.
  Hodim po cesti, ko kar naenkrat od sivo-temno-črnega asfalta, posutega z nekaj razpršenimi kamenci, pogled zaide gor. In uzre ... uzre najbolj čudovite zazmržeeeene veje, kar sem jih videl ta teden. Padale so kot kaki zmrznjeni in zasneženi (odtod skovanka) lasje kake deklice, ki je cel dan hodila po snežnem metežu. Hkrati je bilo nebo tako čudno kontrastno srebrno-kristalno-sivo, da se je zdelo, kot da gre za nek drug svet. K čarobnosti je dodala še svetlikajoča se in mežikajoča megla, ki je potihoma padala na obraz in te božala s svojimi nežnimi rokami (ok, tačko, ... pod kotom 104,5°, kjer so na koncu prstkov vodiki, ampak that's beside the point!)
  Gledal sem te bele laske tete Breze in se počutil, kot da bom zdaj zdaj med plašči in drevesi v omari stopil naprej, do ulične svetilke.

Ampak v bistvu sem bil samo še ene 10 m stran od vhoda v Mercator pri našem bloku, pa še en stric me je tko mal čudn gledu (al se mi je pa sam zdel), zatorej sem častitljivi gospe Brezi namenil še zadnji zasanjani nasmešek in svoje oči strumno uprl naprej, novemu nakupu naproti! Howgh.

Ime mi je oranžna ... in "view source code"

A ste brali knjigo? No jaz je še nisem, ampak je baje noro, noro dobra.
  Me pa preseneča, kaj se da vse narediti z Mozillovim ukazom (desni klik in-) "view source code". V bistvu, če sem iskren, mi sploh ni jasno, zakaj bi to nekdo sploh dal notri v browser, ker lahko s tem pokradeš miljon enih stvari. Je pa res, da lahko po drugi strani vse te stvari in ukaze dobiš na drug način (odvod Googla po času, dG/dt) in enostavno ni fore, zakaj jih ne bi omogočili in olajšali življenje navadnim smrtnikom, ki nismo IT-jevci. (I walk a thin line.)
  Jaz sem si na ta način sposodil ogromno stvari, skopiral ful enih slik (in poskušal vsakič navesti vir - če ga nisem, se tule opravičujem in posipam s pepelom. Povejte mi in odpravil bom krivico, magari z delitiranjem!) (Rajši ne.)) Kakorkoli - zato lahko gledate recimo vremensko napoved na mojem blogu že par let. (sem povedal prijatelju, s čigar strani sem to sunil, pa je samo skomignil z rameni (in nato sva se pogovarjala naprej ... o kaki dobri hrani, verjetno).
  No, tukaj še ena fora, na vprašanje v zvezi s katero, torej, od kje in zakaj zna ta punca pisati vse v barvah, jaz pa ne, še čakam.
Ime mi je Oranžna.

Karte ... kokice ... in ... 300-€-ska očala ... in HARIBO:)

Važn, da je HARIBO
  No, zadnjič (beri: ta petek) smo šli z mojimi tamalimi od tabornikov v kino - gledat nič drugega kot AVATARJA. Vse lepo in prav, ampak: 

Najprej je treba it po kokice (CHECK)

Nato greš v še eno fakin vrsto, za fakin 3-D očala.

"Ok," si rečeš, "sej grem vendar gledat film v 3D ... 3D očala so 'sort of a prerequisite'." Ampak za ta očala morš dat en evro. E N   E V R O. En. Cel. (Un kovanček, no, k piše "1" gor.)

  Pol greš not, se usedeš, ampak NEEEE! Zakaj bi si lahko dal gor očala, za katera si plaču (in jih boš mogu na koncu vrnit), če pa jih morš najpri pucat, ker

so totalno zapacana.

  Ok, ok, DON'T PANIC je pisalo že na Štoparju. No, pol, ko imaš do konca spucane šipice. ("Pismu, še neki je levo zgori. Pa desno... better .. ne, še tole ... tole ... aja - to je praska. Ok. Kaaaj?)

Gledaš film (in ker si ga, kot pravi freak na filme, seveda že šel gledat pred 14 dnevi, v normalni tehniki, obnemiš.. Wait, this is wrong:

Čist pretemno je vse skupaj.

Tako temno, da za moje pojme pretehta 3D tehniko. In šaltaš - med 3-D in blurr-D ... pretemno ... pre 3-D-jasto (ker so tri slike skupi dane in zamaknjene v barvah).   Res škoda, ker je bilo tako temno. Ker Pandora je res huda in so se maksimalno potrudili. Škoda. Dobra stran je, da sem

lahko šel brez problema ven po ene "HARIBO-je" in dal še tazadn dnar:)
Čisto pri koncu filma pa je clo

en prizor, vreden 3D očal:

ko letijo semena 'of the home tree' naokoli in dejansko misliš, da so pred teboj (ali pa vsaj znatno bližje od ekrana).

  Hehe. Na koncu smo stali v vrsti pri izhodu (en portir in en varnostnik G7 (dejansko) čekirata, ali folk daje špegle nazaj. And since I was feeling a bit 'off', sem šel pobarat, "Ej, um ... kaj pa, če nočeš dat špeglov nazaj?"
- "Morš jih dat. Ker so 300 €."
- "Aja, aha. Ja pol pa OK ane. Hvala."
- "Mphm!"

  Pa smo šli. Novim dogodivščinam na proti. (V bistvu se je takoj začela naslednja, ker smo morali it stat v vrsto (ta petek sta se res cela Ljubljana in okolica odločili, da bosta prišli (kaj, pač dvojino uporabljam!) v kino) - tokrat za McDonald's. Jao. In pol kao, da se gremo ven usest, ker je not prevroče (fantje vsi v bundah "Slečte jih." "Ne, gremo raj ven, ker je vroče tle." "Ooookeej..") ... ampak itak zuni ni blo placa in smo hitr skipnl nazaj do naše prejšnje, stoječe mize.
  No, avantura je bila ta, da se je ena mama od tamauga, 'a designated driver' ponesreč napila v službi (en 'surprise party' ob odhodu sodelavca so imeli) in ni hotla pelat.
"Jah, super - sej je Krištof (avto, op. a.) res car, ampak tak car pa spet ni! Kaj pa zdej?" (Blo nas je 7.)
  Pa smo klicali Blaža. Pa je pršu, model. Iz Viča. Car.
Hvala, Blaž.

RGB modra?

MOram nekaj probat: namreč, če med < in > napišeš rgb in še span, pol lahko določiš barvo teksta (mislim, itak, da se vse da, v html oz. xml-ju, ampak) in če je 204 "DA" in 0 pa nič ne, potem bi moral napisati za r g b, torej blue takole:
AVATAR. See if it works;) Aja - možn, da mam sam ta problem, da imam itak definirano barvo pisanja kot modro, pa baš ne bo efekta. Hm ..
"And BACK TO YOU, BOB!" -

Navijaški kredit ... ja valda

NAVIJAŠKI KREDIt za obisk svetovnega prvenstva v nogometu v Jućni Afriki.
--- navijamo za naše! ---
Vaša pot v Južno Afriko se začne v naših poslovalnicah, kjer v ta namen ...

  Seriously, obstaja - od Gorenjske banke je.
  Na propagandnem prospektu je pa rjavi medved. Way to go;) (No, vsaj zdi se, da je bližnji sorodnik Ursus arctos. Čeprav nisem ziher.)

  Ravno danes sem zato razmišljal, kako kriza pripelje ljudi v ekstreme: vse za to, da se sklene posel. Saj je dobra fora, ampak: come on! Navijaški kredit? Hecno;) Ampak briljantno in its own, special way.

Denar: A trilogy in five parts

Part 2
Ravno sem bil na blogu kolegice (smejala se boš, vem(;), ki ima res hud blog - no, vsaj meni je všeč njen prikupno donssmjeznanasvetinpustmenamirampaksejlajfjekrkul način pisanja. (Ta naša Nina)
To je direkten odgovor na njen post.

Taborniki s(m)o zakon! (;

Glede denarja ... eppur si muove je reku en.

Jaz pa mislim, da objemi vrtijo svet. In ljubezen;) Lol. Ampak na koncu je itak vse fizika oz. matematika. Ta je pa itak na hoh nivoju spet sam filozofija. Filozofija pomeni pa ljubiti modrost. Pa smo naokoli.

Dnar je zato, da se ga porabi. So pa tle morda pomembni časovni okvirji.
Ha! Hecno - zdaj sem se spomnil - "dnar je zato, da se ga porabi" je stalno govoril moj best frend ... pa ga ma zdej ... ene 200x več denarja kot jaz. Dejansko. Nisem napisal kar tako 200 x. No, jaz sem pa po drugi strani govoril, da je pa vseen fajn šparat.
In evo me: spet "šparam": za benz, za tatu (;, za Jamboree ...

Zakaj so taborniki brezplačni? I could be a billionaire by now. Eh, I am - in the ways of the old and wise. (I've got friends.)
A ni nekaj takega: nekdo, ki ima vse, si želi samo nečesa. In tisti, ki ima enega dobrega prijatelja, ima vse.

Zdej se pa pejt ekonomijo! ;)

Smo že "dons"

Oj, še ena današnja objava - I'm on a roll! Aja, upsi - je že dons.
  (A se je kdo kdaj spraševal o sistemu, po kateremu se določa noč in dan? Meni se zdi (pa še par je takih), da je: a) isti dan do takrat, ko greš spat ali pa b) dokler se noč ne prevesi v dan ... Nočne sence se poslavljajo v dan, v megli nad vodo star mlin ... //Vlado Kreslin, Tvoje jutro// Opcija je še, ko se večina ljudi v krogu odloči, da je Nov dan. (cca. od 3h do 5h ponoči)
  Seveda ta pravila ne veljajo, ko je Novo leto ali kaj podobno zloveščega in insulin-sladkega.
  Podobno je z rojstnim dnevom: odvisno, koliko si star, bi rekel ... in kako ga praznuješ. Če ga sam in greš pred polnočjo spat, potem je res vseeno in je "jutri" pač, ko se zbudiš. Če si sredi noro hude žurke, potem ti bodisi a) je vseeno ali b) ti pridejo čestitat vsi in poljubčkat in dat darila ali pa se zaustavi muzika in zaželi ali pa se razreže torta, itd.
  A vendar: z Božičem, moraš priznati, dragi bralec ali bralka, da je druga pesem. Kajti, ko si kot otrok zaspal pred vrati svoje sobe, čakajoč Božička oz. Dedka mraza (za nas, ki smo še iz tistih časov "srečnega" post-socialističnega obdobja), si vedel, z gotovostjo zvezde, ki gori in sprošča megameganečesa Joulov oz. Wattov energije, da bo prišel ponoči. Ni bilo važno, kdaj. Enkrat med zdaj in zjutraj. To je držalo kot pribito. (In vedno je prišel, Ko si spal ... Kako je vedel?)
  Čas ... Tempus fugit, pravijo. Einstein je malce zavil v druge črke. Ampak vsi vemo: čas z ljubljeno osebo ali v družbi dobrih in dragih ti ljudi mine, kot bi trenil.
  Medtem, ko ... sredi pouka _______ (vstavi poljuben predmet, ki ti gre na živce) ali v vrsti za __________ (nekaj, kar rabiš, pa je ne moreš kar tako zapustiti) ali ko rečeš nekaj neumnega pri Njenih /njegovih starših ob prvem obisku ... se pa vleče in vleče in vleče in vleče. Hecno, ne?
Kakšen komentar?

Še mau

Pa bo tolk ura, da bi lahko kej objavu na blogu. Ker če bi ZDAJLE kaj napisal, bi ljudje mislili, da sem a) nor ali b) insomniac ali c) oboje ali d) spet v "tistem delu leta" ali e) vse troje ali f) da imam preveč časa ali g) da bežim od učenja ali h) vse našteto ali i) da sem pač neumen ali j) da mi bo slejkoprejzmanjkaloidejinčrk ali k) da resnično rad tipkam na tipkovnico ali l) da mi zjutri "ni treba" vstat in zato ponočujem ali m) da sem imel ravnokar nor, nor seks in da sem zato pokonci ali da n) sem se pri m-ju zla... da sem ornk priredil resnico in je bil zato potreben še n ali o) da čakam na nove epizode neke serije na megavideu ali p) da se grem Od p do p sam s seboj in spletom ali q) da sem še bolj smešen, ker uporabljam angleško abecedo ali r) da sem se zbudil v potnih sragah sredi noči ali s) da sem v resnici reinkarnacija Napoleona in sem zato nehal rast ali š) da sem za brezveze zdej uriniral še črko š, ko bi lahko bila povsem angl. abeceda ali t) da sem se pri š-ju zmotil in narobe napisal besedo na ur..., ker je že tako pozna ura in se mi blede, ampak v resnici bi se motili ali u) da se vse enkrat konča in tako se bodo tudi tele blodnje ali v) da res pišem že brez tega, da bi gledal v tipkovnico (slab znak, če se mene vpraša; za nekoga, ki NI IT-jevec) ali w) da sem včeraj prvič gledal 1. del 1. sezone Futurame in da sem totalno navdušen ali x) da se to po Morsejevo napiše -..- ali y) da berem poleg Silmariliona in Children of Húrin (sem jih prekinil s Silm., da bi si osvežil nekaj imen in krajev) še Dva stolpa od Gradišnika (!) in Origin of Mankind od Richarda Leakeyja, in da sem res za brezveze začel brat še Prigode Sherlocka Holmesa ali pa celo, da z) zzzzzZZZZZZzzzzzZZZZZzzzzZZZZzzz zzz ZZZ zzz ZZZ zzzz


Æ) Tale konc je bil res dober, ane? In pa:
Ø) ziher se sprašujete, od kje so tele stvari .. ha ha. Google it. Namig: Ragnarök, Yggdrasil in Freyr.
Morda pa si celo mislite: Å) Åååååh, såj je to vendår Åljåž - nekåj povsem normålnegå zånj;)

Stretnu novu!

Ja, pa že ane.
And remember: Smile and the world will smile with you.