Ko res nočeš it spat

Je vedno ista pesem: al pokličeš koga, al napišeš (poskušat napisat) pesem, ali kar neki brezveze surfaš po netu, al pospravljaš stare zapiske po sobi, urejaš stare fotografije, pogledaš film ali novo epizodo tvoje priljubljene TV serije (ali 5 njih;), napišeš nov post na blogu, osvežuješ vedno sproti gmail in v bistvu nimaš kej drugega kot kak star mail pogledat, ..., gledaš v strop, gledaš v uro, se premetavaš, vohaš blazino ... morda kak kos njenih/njegovih oblačil, pogledaš romantično komedijo in potočiš solzo v najbolj brezveznem trenutku, ki pa je ipak luškan (tebi), si grizeš ustnice, bereš knjigo, bereš drugo knjigo (katere branje si prekinil zaradi začetka branja prve), si greš nohte postrič, narediš par sklec, gledaš, kako hecna je včasih tvoja domača žival, poslušaš iPoda, poslušaš ene playliste na youtube-u od kakega umetnika, ki si ga odkril daleč nazaj, se oblečeš in greš na streho pokadit enga (ali eno?), se greš peljat z avtom po praznih cestah (razmišljaš, kaj bi počel in ti pride na pamet kak otožen komad), se pogovarjaš s kakim prijateljem, ki je na drugi polobli ali časovni coni po FB ali g-talku, razmišljaš o preteklosti, razmišljaš o prihodnosti, o sedanjosti in kako se včasih ne povezujejo, o izpitu/testu, je bil nazadnje odpisan, o tem, da je čas, da greš počasi vseeno spat.

Kaj ste pa vi premišljali nazadnje, ko niste mogli spati? Just askin.