torek, 23. junij 2009

Lynx Brought Back from the Brink

Zdravo!

Posredujem povezavo do zanimivega laičnega članka o iberskih risih:
http://dsc.discovery.com/news/2009/06/22/endangered-lynx.html.

P.S.: Za naravovarstveno-praktične ljudi še nasvet: ne boste verjeli, kaj piše v zadnjem odstavku intervjuja (2. stran) :)

nedelja, 7. junij 2009

Samomori zaradi dvojine

Danes je bil na HRT (še pomnite, tovariši? :) posnetek neke stare košarkarske tekme ... in ker že celo življenje poslušam od očeta: "Delibagić, Delipašić, Petrović - to so bile legende" kind-of-talk IN ker je bojda takrat res bila nora košarka, sem se usedel zraven na kavč in gledal.

No, in ti pride med tekmo trenutek, [vmes se normalno malo pogovarjava], ko opazim, da govori 'pogađaj', 'ima dva bacanja' ... In povprašam očeta, saj se mi je zdelo vedno čudno, ko sem v hrvaščini uporabljal dvojino - nekja mi ni povsem šlo v račun, pa nisem vedel, kaj.
Oč: "... dva bacanja, tri bacanja, četri bacanja, ni dvojine."
Jaz: "In JEDNO bacanjE?"
Oč: "Ja, ane." "Saj smo tukaj daleč naokoli edini, ki imamo dvojino."
A: "Italijani je nimajo, ane?"
Oč: "Ah, kje pa!"
A: "Morda kaki ugrofinci al pa kej tacga.."
"Matr, smo zafrknjeni, ej!"
Oč: "Ja,kompliciramo, tko kot vedno, saj zato imamo pa toliko samomorov."
Tako, zdaj veste:) Vzrok ni alkoholizem, niti ženske, še manj pa jajca, ki jih surova za zajtrk mažejo slovenski politiki. Vzrok je dvojina. Pa žive meje, but that's another story.
In še:
Oč:"Če ne bi včeraj v tistem filmu zvedel, da 'zdaj ni čas za pesimizem' (Home oz. Zemlja - naš dom, op. a.), bi se že obesil."

sobota, 4. april 2009

Babies ... yuck! (Or is it?)

Jah, ne. Dojenčki. Backi. Dojenci in packi.
Poleg uvodne rime, ki dejansko odslikava resnico, se skriva v besedi še veliko več. V bistvu se iz besede zrcali prihodnost, upanje, sanje, spokojnost, smeh, ..., pa tudi razočaranje, jok, potrebe in podobne lepe besede.
Zakaj sem se naenkrat tako raznežil? Jah, valda. Po dolgem času sem šel na blog sošolke, ki je postala mamica ... In človeka kar prevzame. (Lahko jo poiščete med blogi prijateljev spodaj desno.)

How they get to be so cute? Gee whizz, I dunno. Because they Rrrr;)

Ah, hotu sem napisat nekaj nenadkriljivo bistroumnega in humoroidnega, pa mi je ušlo, ko sem iskal slikice, kot je tale zgoraj. Sem pa našel spodnji link do Xkcd.comics ... sem o tem že pisal.

In tudi tole pride na pamet (oz. je prišlo na pamet temu tipu, ki dela tele stripe): http://xkcd.com/441

petek, 27. marec 2009

Dvoživke na Večni poti

Ojla!

Tukajle nekaj utrinkov z reševanja dvoživk, ki jih vsako leto masakrirajo avtomobili na cestah in poteh po Sloveniji. Slike posnete na oz. ob Večni poti (pod Rožnikom, pri ljubljanskem Zoo-ju).

Sicer več informacij dobite lahko na blogu dvoživk na Večni poti (link: Dvoživke na Večni), pa tudi na spletni strani Društva za preučevanje dvoživk in plazilcev Slovenije (Societas herpetologica Slovenica) ter drugih straneh ("poscrollaj" na dno objave).

Zakaj prenašati dvoživke? ... Ker jedo in so jedene, torej so del ekosistema, so zaščitena skupina (vse vrste) v Sloveniji (z evropsko oz. slovensko zakonodajo), ker so, poleg črnih točk dodatno ogrožene še ali predvsem zaradi izginjanja zanje primernih habitatov (mlake, mokrišča, stoječe ali počasi tekoče sladke vode, ..., mokri travniki, gozd, ...). Problematični so predvsem (s)prehodi med mestom prezimovanja oz. zimskega mirovanja in mrestišči. Spomladi se namreč odpravijo na parjenje v vode, nekatere dvoživke se nato vrnejo v gozdne habitate, nekatere ostanejo v vodi; druga velika selitev pa sledi jeseni, ko se generacija mladih odpravlja v gozd.

Ko prideš prepozno ...
Mali 'krastaček' (Bufo bufo)
Opozorilna tabla in nalepka na malih belih koških, v katerih so informacijske zloženke (pritrjene na znak ob parkirišču nasproti Zoo-ja)
Projekt (delno?) financira Mestna občina Ljubljana, MOL.
//privzeto s strani Dvoživke na Večni poti.

četrtek, 12. marec 2009

Zakaj pri nas ni superjunakov?

Hej.

Ne bom izgubljal časa (ironično, časa, pišem pa "internetni dnevnik") z pisanjem o tem, zakaj že toliko časa nisem pisal, ampak kar direktno:

Danes sem na poti domov razmišljal o tem, zakaj v Sloveniji nekako nimamo tendence superjunakov. Dobro, Peter Klepec, ..., ampak nobenih letečih superjunakov. In potem sem si poskušal, na kolesarski poti, sredi ničesar z nekaj drevesi, zamisliti, kako bi v tem millieu-ju izgledal Spider-man. Patetično.
Lahko bi vrgel/ustrelil mrežo na eno drevo, ampak res mu ne bi pomagalo, ker ni ničesar višjega - kvečjemu naslednje drevo, ki je še nižje, ali pa hiša (ki je nižja od obeh dreves). Kaj manjka? Nimamo enega huge mesta, polnega zlikovcev in visokih stolpnic (ki so tako prikladne za reševanje ljudi, ko se vržejo dol). Velemesto je tudi predpogoj, da lahko super-zlobnež drži na primer ... avtobus, poln ljudi nad svojo glavo ali pa poskrbi, da bo definitivno treščil vlak iz nedokončanega tira in ga bo superjunak moral reševati (in bo zlikovec medtem ... muahaha!!.. ropal banko).

(Mislite, da si Batman, ko si takoel zvečer ogleduje Gotham, misli: "Uuu, me prav zanima, s katere stolpnice se bom mogu danes vreči, da bom lahko razprl svoja nova krila ali pa uporabil pas z netopirčkom in vrvico?!")
Velemesto je tudi idealna lokacija, če hočeš bit "nihče". Clark Kent (ie, Superman) si da dol očala in obleko, da postane Superman ... in ko izgine, se nihče ne sprašuje, kam je šel. Vedno je nek beden izgovor tipa: "Joj, sem šel po Hot-dog.. KAJ? GOREČA stoplnica? In Superman je bil tu? Aaauh.. Vedno ga zamudim!" Tudi Petra Parkerja čudežno skoraj nihče ne posumi, kako da je vedno zraven, ko je tam tudi Spider-man, ampak nikoli ju nihče ne vidi skupaj.
Sedaj si pa zamislite tipično slovensko vasico ... x = manj kot 50 hiš, vsi poznajo vse.. Če bi imeli Supermena, bi garant vsi takoj vedeli. (Franci Lojzetu: "Ja! Sem gledu njegovo bajto, kuko še vedno ni popravu tistga odtoka, pa pogledam stran, ti, pol pa spet takoj nazaj, pa not luči pa on doma! Ti, pa prej nobenga nikjer, ti pravm!"
Sploh pa ga ne bi spustili iz vajeti, ko bi enkrat ugotovili za Janezovo temno skrivnost: Francki bi mačko rešval z drevesa, Lojzetu bi en, dva, tri zoral njivo, cerkven zvonik bi lahko od uzunej v eni uri poštihal, brez lestve in odra, ... Pa še vsi v vasi bi se onim iz sosednje hvalil, kuko da je tlele "fletn, k mamo pa superjunaka! A vi ga pa nimate? Ja, revše, no."

Tudi zato se veliko bolj splača biti v velemestu - tam je vsaj stalno kaj za delat, če si superjunak. No, razen, če si dolenjski superman, teh je pa tudi pri nas (in povsod drugod z bogato pivsko tradicijo) veliko.

torek, 13. januar 2009

Kam bi pa vi radi odšli in morda tam ostali?

Vsak od nas ... ali pa se vsaj tako zdi (ko je ura po polnoči;) ima nek kraj, za katerega verjame, da je nekako .. njegov, svet zanj/-o. Da se malce jasneje izrazim: kraj, kamor bi rad šel in za katerega je v močnih dvomih, da ne bi morda tam celo ostal. (Dvojno zanikanje, Slovenija moja doma, yeah!)

Milo se mi je storilo pri srcu (in zdaj se mi bo še šampon, ko tole pišem), ko sem poslušal in gledal enega prejšnjih postov o levjem kralju (This land) - me namreč vedno spomni na Afriko (gee, I wonder why?). Kot nekakšno slonje pokopališče. Ma ne, to ne, ker želim umreti čez 101 ob sončnem zahodu nekje drugje (not telling:). Bolj recimo, me Afrika privlači kot dežela, kjer bi rad delal, živel. Tako, med "lokalci". (Ki nosijo Nike zgulene superge in Adddidass hlače iz 90-ih).

In vi? A bi? A si/ste? Egipt ima že kljukico pri meni, a to je malodane Arabski svet, skorajda nima veze z Afriko, če izvzamem pokrajino Nubijo (?) na skrajnem jugu, od koder se Nambiske (?) peščine res lepega peska razprostirajo do Sudana ...

Skrbijo me edinole lepi sončni zahodi.. In iskreni nasmehi .. ter živi ljudje, igrivi otroci, onesnažena in kristalno čista voda, ..., zvoki živali ponoči, nosorogi, Serengeti, Nairobi, Kilimanjaro, kotlina Kongo, Slonokoščena, vonj jasmina, kolibriji, sloni in levi, domorodci, ki še lovijo z loki in pojejo .. in plešejo. Ter ploskajo, predvsem ploskajo in bobnajo ...

To me resnično skrbi.
Pa ne zato, ker zaradi zgornjih besed tja ne bi šel - ne, zato, ker se zaradi njih od tam ne bi več vrnil. ;)

Feel free to comment - Komentiraj, bitte;)

petek, 9. januar 2009

My whale and I ... not what you think

The world wanted plastic.
Was said by the ever-green (ha, irony) George Carlin (click for the you-tube), now I diminish it's importance (not really) by saying it out loud (ha, irony - IT'S A BLOG, FOR F*'S SAKE!!") as an intro to a new post.

It actually happened. I know it's kind of silly, and I can hear a lot of doubts and debates being created over this in the upcoming years (months or minutes more likely), but I'll still say it. (If you really want to know what it is, you should just scroll down cause it will take me a while.)

I never painted the streets red - I painted them with GUT! ;) Yeah - successfully installed the Game of the Year .. 1998 more like it;) HALF-LIFE 2. Oh, yeah, baby!
What is more, I did it on the PC, the home computer (not The Big L - Laptop) and thus my creations will soon be obliterated - for Nothing is coming and soon all of the Alagaësia will be .. err ... Narnia will be .. err ... Neverland? Wait, i have it: Fantasia or Fantastica (yeesh)!

Eraser (not The One with Swarzi) is soon to Strike ... the domicile of the once humble me. Well, to say plainly, yes, infested by the evil virus-like creature from Inner Space, the First Frontier, the Doorstep to ... well, World Wide Web (some credit for which, Al Gore can actually take).

The purpose of this writing is to say:
I'm sorry. But not really. I mean, I am - for I have spoken a lot, too much even (boastfull in the dictionary has my picture under it for 2008) and not always in the best interest of the little people. Desiderata is what I mean. (The actual 'poem' here.)

But, alas (or better - fortunately!), I had a great time nevertheless. From August till December, November, I've been having my ... second puberty and oh, boy! it was wild:)
So - in the words of great Bilbo Baggings, I say it again:
(Here's the link I found during the search for the quote itself - a rather useful link, one (a complete wacko for theonering.com, I sould say - The Bag End.)
It is also, if I may be allowed to refer to ancient history, the anniversary of my arrival by barrel at Esgaroth on the Long Lake; though the fact that it was my birthday slipped my memory on that occasion. I was only fifty-one then, and birthdays did not seem so important. The banquet was very splendid, however, though I had a bad cold at the time, I remember, and could only say ‘thag you very buch’. I now repeat it more correctly: Thank you very much for coming to my little party. Obstinate silence. They all feared that a song or some poetry was now imminent; and they were getting bored. Why couldn’t he stop talking and let them drink his health? But Bilbo did not sing or recite. He paused for a moment.
Source: EXCERPT, "A LONG-EXPECTED PARTY" from LoTR, from the DEL REY page.


So ‘thag you very buch’ ;) All for coming to the New Years Party - it was splendid. A couple of people almost got shot by the lopsided rockets, but hey! Life's a journey, not a destination, eh? :) (A sad journey it would be, to go to the hospital on the New Year's;)

Thank you very much: Dear All, you've stuck with me through my times of ravishing. It is now upon me to return the favor, it should seem;)
Oh, and - about the Whale - I was about to write something about the pencil sharpeners, since I just threw one away and had to suppress the happy thoughts of jubilation and wild cheers, ringing in my head (for I do not throw up .. er ... away things so easily;) but I will have that in mind for one of the posts in the upcoming years, days, nights, ... probably nights, now that I come to think about it.

Well, the whale (ie, my desktop) and I wish you a 'bery habby New Year 2009'!

četrtek, 1. januar 2009

Mail neznanemu prijatelju

Hej!

Sklepam, da sva se vseeno slišala v zadnjih dneh (meni so se noči zlile z dnevi in dnevi med seboj spojili v neverjetne objeme in res ne vem, kje je bilo kaj ...)

Jah, tudi jaz slutim, da bom letos še (2009) veliko šetkal po mestu.
Sam ... in z razpokami na zunanji strani ovoja od srca, ki pa še vseeno bolijo.
Morda se pa vmes srečava kdaj.

Dobro, da imam vsaj eno stvar fiksno, ki me pomirja - telovadba 2 na teden.
Vse ostalo je tolk v luftu, ej, matr vola, ej!

Nič, danes nisem ravno najboljše volje oz. sem bil do nekega trenutka.
Pa sem preveč utrujen za branje Lorda, se mi res ne ljubi ...
na tv. .. film gledat mi tudi ni. Streljal bi aliene v špilu za komp, pa ne dela, iz neznanih razlogov, bah!

Jaz se vdajam noči. Spet.
Prekleto srce. In "nespečnost".
Še dobro, da je svet izumil akohol in da ga je še vedno kaj najti po novem letu.